izgubljam vero v ljudi.
vsi vihtijo nože in moj hrbet...
težko je najti mesto, kjer je koža še cela. neprebodena.
ko se gledam v ogledalu v svojih očeh vidim starca,
čakam, da me kdo vrže skozi okno, da se razletim v tisoč iskric na asfaltu.
kotalkam se po avtocesti,
ker vem, da imajo premikajoče tarče rajši.
na vogalu prodajam igle polne bencina.
po mojih žilah se pretaka ogenj.
čakam, da me kdo zabode z njo, da postanem ognjemet.
praznujem nihilizem in apatijo.
vsak dan čakam tvoje pismo,
z antraks poljubi in strihnin parfumom.
kurirčki mi nosijo zastrupljena jabolka
in štorklje pismonoše plesniv kruh.
čakam, da me sence nesejo v nebo in me s primerne višine spustijo, da se razletim na koščke.
vse to je le v moji glavi.
tebe čakam.
čakam, da me poljubiš in zbudiš iz te more.
a poljubi me kmalu, da ne zdrsnem v norost.
Jaz pa vidim daleč naokrog…
-
[image: Daleč, daleč...]
Daleč. daleč…
P.S.: Klik na sliko vas popelje v novi svet.
7 x kritika:
A se s poljubim vdahne vera? :)))
Samo prvi utrinki ob branju tvoje vsebine pod naslovom "norost"... Še se vrnem in zapišem kaj več :)))
Še tole. Na flicker-ju ne morem komentirati, bi se morala prijaviti.
Pa saj ni važno. Lahko spišem tudi tukaj... Zadnje sončne fotografije... fantazija - čiste, jasno, svetle, dobesedno pravljične...
Nekako se mi zdi, da je tudi tvoje življenje sije v sončnih barvah.
Ujeti tako lepe trenutke ... skozi objektiv? Najbrž te vodi tudi srce.
-----------------------------------
tebe čakam.
čakam, da me poljubiš in zbudiš iz te more.
a poljubi me kmalu, da ne zdrsnem v norost.
-----------------------------------
Prebrala sem še enkrat pesem. In tale konec mi je nad vse všeč. Kljub vsej norosti, ki kaže eno notranjo zmedo... pravzaprav kaos, ki se ti lahko zgodi... je pesem romantična :)) Pravzapra zelo romantična :))
Kajti poljub te bo rešil iz vsega tega, kar sedaj doživljaš oz. kar slikaš skozi svojo poezijo. Skoraj pravljični zaključek. Čakaš na poljub svoje princeske. Če bo prijahala na belem konju??? :)Hudobni zmaji... s trnjem porasle poti :)) itd... malo sem po svoje dregnila v tvoj svet.
Če se ozrem na zgornji del vsebine. Slikaš zmedo. Kaj ti to zmedo povzroča? Ali je to porodilo iz tebe... ali pa ti dejansko življenje in svet ni najbolj naklonjen. Kaj je tisto kar ti povzroča ves kaos?
zapisal si namreč:
******************************
vse to je v moji glavi
*******************************
Mar je to ljubezen? Nedosegljiva ljubezen? Ali pa tisto čakanje, čakanje... da se te ta ljubezen dotakne?
Dobro spisano zelo dobro. *
V bistvu sem se zelo težko odločil, kam jo objavim. Konec je sicer tipičen snežinkovski, ostalo pa spada na minusa...
(V pesmi) ne čakam princeske. Vem, da jih ni. Nisem si mislil, da izpade na tak način. (V pesmi) čakam neko resnično osebo.
Na nek način, hočem preskočiti čakanje, preskočiti negotovost in zapečatiti stvari. :)
Poljub me bo res rešil... :D
;)
Počasi stapljam se v vaš svet,
utrinke berem v dlani.
Odločim se … pustim vsaj sled,
ustavim čas, ki me podi.
Natresem nekaj drobnih rim,
v zahvalo vam, ki z mano ste.
Čeprav svoj ritem še lovim,
prav kmalu spet pridružim se.
Ker nočem, da bi svet bil pust,
da pesem bi zamrla v dan
Zariše se v kotičkih ust …
postavim ga na sončno stran.
Raztegnem jih v širok nasmeh
Na HI,HE, HA, HO, HU … v en glas.
dodam še iskrice v očeh …
želim, da segle bi do vas.
(((((((((((( ♥ ♥ ♥ ♥ ♥ ♥♥ ♥ ♥)))))))))))))
Pa sem znova bila na tvoji strani in brala poezijo. Nad vse mi bodi lepo. ;)))
Objavite komentar